Gospodarstvo in gospodinjstva lani z več nefinančnega premoženja
Gospodinjstva imajo največ nefinančnega premoženja v obliki stanovanj in zemljišč, gospodarstvo v obliki zgradb in objektov.
Osnovna sredstva in zaloge gospodarstva so ob koncu lanskega leta znašali 233 milijard evrov, kar je 3,5-kratna vrednost bruto domačega proizvoda in okoli dva odstotka več kot ob koncu leta 2023. Skupno nefinančno premoženje gospodinjstev pa na statističnem uradu ocenjujejo na 205 milijard evrov, kar je za slabo desetino več kot leto prej, poroča STA.
Nefinančna sredstva so osnovna sredstva, kot so zgradbe, stroji in oprema, ter zaloge in predstavljajo dolgoročni proizvodni potencial gospodarstva, so pojasnili na statističnem uradu.
Konec leta 2024 je imelo slovensko gospodarstvo v osnovnih sredstvih in zalogah za 233 milijard evrov nefinančnega premoženja, kar je bila 3,5-kratna vrednost letnega BDP. Osnovna sredstva (neto) so bila vredna 200 milijard evrov, zaloge v bilancah gospodarstva pa 32 milijard evrov.
Pretežni del vrednosti osnovnih sredstev so predstavljali zgradbe in objekti (80 odstotkov), sledili so stroji in oprema (16 odstotkov), proizvodi intelektualne lastnine (3,6 odstotka) ter gojena naravna sredstva (0,3 odstotka).
Skoraj polovico (45 odstotkov) vrednosti osnovnih sredstev je imel v lasti sektor gospodarskih družb, tretjino gospodinjstva (33 odstotkov; osnovna sredstva teh so predvsem stanovanja), 21 odstotkov sektor država in 0,6 odstotka sektor nepridobitnih institucij, ki opravljajo storitve za gospodinjstva.
Največ v stanovanjih in zemljiščih
Konec lanskega leta je nefinančno premoženje gospodinjstev skupno doseglo vrednost 205 milijard evrov. Osnovna sredstva in zaloge so bili vredni 80 milijard evrov (39 odstotkov; od tega 56 milijard evrov stanovanja), zemljišča v lasti gospodinjstev, skupaj z nepridobitnih institucijami, ki opravljajo storitve za gospodinjstva, 109 milijard evrov (53 odstotkov; od tega 87 odstotkov zemljišča pod zgradbami in objekti ter preostalih 13 odstotkov kmetijska in gozdna zemljišča) ter trajno potrošno blago 16 milijard evrov (osem odstotkov).
Večji del vrednosti trajnega potrošnega blaga, devet milijard evrov (57 odstotkov), je predstavljala vrednost osebne transportne opreme, 4,6 milijarde evrov (28 odstotkov) pohištvo in gospodinjski aparati, preostale 2,4 milijarde evrov (15 odstotkov) pa vrednost blaga za rekreacijo in razvedrilo ter drugega trajnega blaga.
Po podatkih Banke Slovenije je imel sektor gospodinjstev konec leta 2024 še 86,2 milijarde evrov finančnih sredstev (npr. gotovina in vloge, lastniški kapital) ter 18,5 milijarde evrov obveznosti, še piše STA.
